Očesna kap – do očesne kapi pride, ko se pojavijo blokade (okluzije) na arterijah in venah mrežnice in povzročijo izgubo vida. Resnost izgube vida je odvisna od obsega in lokacije okluzij ter popuščanje krvnega obtoka.
Tako kot lahko kap kot posledico zastoja krvnega obtoka doživijo drugi deli telesa, lahko poškodbo, ki prizadene vitalne strukture, kot je mrežnica ali optični živec, utrpi tudi vaše oko.
Pri tem ostane oko brez kisika in hranilnih snovi, ki potujejo po vaši krvi. Poleg pregleda je potrebno tudi preverjanje, ali ima oseba visok krvni tlak ali težave z arterijami, ali pregled srca, da bi odkrili vzrok, ki je povzročil nastalo težavo.Če je odkrita zamašitev, se vrsta zamašitve retinalne arterije ali vene kategorizira glede na lokacijo.
Očesna kap – Okluzija centralne arterije mrežnice (CRAO)
Okluzija centralne arterije mrežnice se običajno pojavi z naglo in nebolečo izgubo vida na enem očesu. Večina oseb s stanjem CRAO lahko komaj prešteje prste pred obrazom ali vidi svetlobo s prizadetim očesom. Pred stanjem lahko pride do epizod izgube vida, znanih kot amaurosis fugax. Vzrok stanja CRAO je najpogosteje strdek iz karotidne arterije na vratu ali srčne arterije. Ta strdek blokira pretok krvi do mrežnice.
CRAO = očesna kap
Študije kažejo, da imata približno dve tretjini pacientov visok krvni tlak, ena četrtina pacientov pa resno obliko bolezni karotidne arterije, bolezen srčnih zaklopk ali sladkorno bolezen.
V nedavni nemški študiji dejavnikov tveganja za paciente z okluzijo centralne arterije mrežnice so raziskovalci ugotovili, da so bili predhodni nediagnosticirani srčno-žilni dejavniki tveganja prisotni pri 78 % pacientov z navedenim stanjem, pri 67 % pacientov pa so bila odkrita srčno-žilna tveganja v zgodovini bolezni.
Najpomembnejši neidentificiran dejavnik tveganja je bila zožitev (stenoza) karotidne arterije na tisti strani telesa, na kateri je prišlo do očesne kapi. Prav tako je 11 od 84 udeležencev v študiji (13 %) doživelo srčno kap v enem mesecu pred ali po diagnozi stanja CRAO. Avtorji so sklenili, da je obvezno potreben hiter in obsežen srčno-žilni diagnostični pregled za vse paciente s stanjem okluzije centralne arterije mrežnice.
Vaš oftalmolog vam lahko stanje CRAO diagnosticira po pregledu oči. Pri tem stanju je mrežnica bleda, žile pa zožene. Prvih nekaj ur znaki niso nujno vidni in včasih je za potrditev stanja potrebna fluoresceinska angiografija. Postopek je zelo varen. Vključuje intravenozno injekcijo fluoresceina in nato slikanje mrežnice.
CRAO
Nobeno zdravljenje se ni pokazalo kot prepričljiva izbira za zdravljenje stanja CRAO. Če obiščete oftalmologa 24 ur po akutni izgubi vida, bodo številni zdravniki poskušali izboljšati stanje z naslednjimi metodami:
- Morda bodo uporabili zdravila za glavkom, da bi znižali notranji očesni tlak.
- Morda vas bodo inhalirali s 5-odstotnim ogljikovim dioksidom in izvedli masažo oči.
- Morda bodo izvedli manjši operativni postopek, znan kot paracenteza sprednjega prekata.
Izguba vida je redek primer, če je okluzija prisotna zelo kratek čas. Navkljub temu so študije pokazale, da je mrežnica nepovratno poškodovana po samo 90 minutah prekinitve dotoka krvi (ishemije).
Navkljub trudu za ohranitev vida večina pacientov utrpi resne in trajne posledice izgube vida, tudi če zdravnika obiščejo takoj.
Nekatere osebe z okluzijo centralne arterije mrežnice imajo temporalni arteritis, vnetno stanje arterij, pri katerem se za preprečitev izgube vida na obeh očesih zahteva zdravljenje s steroidi.
Očesna kap – Okluzija centralne vene mrežnice (CRVO)
Okluzija centralne vene mrežnice (CRVO) povzroči nenadno, nebolečo izgubo vida, ki je lahko srednje do zelo resna. Večina ljudi ima visok krvni tlak, kronični glavkom odprtega zakotja in močneje otrdele arterije.
Študija, ki so jo izvedli leta 2013 na pacientih v Ameriki, starih 55 let ali več, in je bila namenjena prepoznavanju dejavnikov tveganja, povezanih s stanjem CRVO, je pokazala:
- Afroameričani imajo za 58 % večjo možnost za razvoj stanja CRVO v primerjavi z belci.
- Ženske imajo za 25 % manjšo možnost za razvoj stanja CRVO v primerjavi z moškimi.
- Diagnoza srčne kapi poveča tveganje za razvoj stanja CRVO za 44 %.
- Hiperkoagulabilnost poveča tveganje za razvoj stanja CRVO za 145 %.
- Tveganje je pri pacientih s sladkorno boleznijo ali hipertenzijo večje za 92 %.
Študija je pokazala, da so visok krvni tlak in krvožilne bolezni pomemben dejavnik tveganja za okluzijo centralne vene mrežnice in da je tveganje pri črncih večje kot pri drugih.
Očesna kap – CRVO
Posledica CRVO je lahko tromb ali strdek centralne vene mrežnice na mestu, kjer vstopa v oko. Vaš zdravnik lahko odkrije blaga do resna mesta krvavitev v mrežnici (kar indicira prekinjen ali šibek krvni obtok).
Začetna izguba vida pri prvem diagnosticiranju stanja CRVO je dober indikator končnega stanja. Slabši kot je vid na začetku, slabša bo ostrina vida pozneje. Pri polovici ljudi s stanjem CRVO ostane poznejša ostrina vida znotraj treh linij na vidnem grafikonu v primerjavi s prvotnimi merjenji.
Obstajata dve glavni delitvi stanja CRVO:
- Ishemičen: šibek dotok krvi, ki povzroči slab vid
- Neishemičen: veliko boljši vid pri prvem pregledu in manj kliničnih izvidov
Napoved neishemične oblike stanja CRVO je dobra, vendar je ostrina vida pri ishemičnem tipu skoraj vedno 20/100 ali slabša, tveganje za razvoj komplikacij pa veliko večje.
Osebe z ishemično obliko stanja CRVO morajo pogosto obiskovati očesnega specialista, včasih tudi vsakih nekaj tednov, da bi se pravočasno odkrili znaki neovaskularizacije ali abnormalne rasti žil v mrežnici ali šarenici.
Neovaskularizacija mrežnice ali optičnega živca lahko povzroči krvavitev, neovaskularizacija šarenice pa glavkom, odporen proti konvencionalnemu zdravljenju.
Obe stanji CRVO se zdravita z laserjem, usmerjenim na mrežnico, s katerim se poskuša doseči nazadovanje neovaskularizacije. V zgoraj omenjeni študiji je bilo prav tako odkrito, da lahko injekcije kortikosteroidov, vbrizganih v oči, pomagajo zmanjšati izgubo vida pri osebah s stanjem CRVO.
Pacienti, ki prejemajo injekcije, imajo petkrat večjo možnost za dobro ozdravljenje ostrine vida v primerjavi s pacienti s CRVO, ki se niso zdravili na takšen način.
Očesna kap – Okluzija veje arterije mrežnice (BRAO)
Okluzija veje arterije mrežnice se običajno pojavi nenadoma. Najpogosteje je neboleča, povzroči pa nenadno izgubo perifernega vida. V nekaterih primerih je prisotna tudi izguba centralnega vida.
Vzrok je običajno strdek ali obloga, ki prekine povezavo glavne arterije v vratu (karotide) ali ene od zaklopk ali srčne komore. Nobeno zdravljenje oči se ni pokazalo za učinkovito. Navkljub temu nekateri oftalmologi v primeru akutne ali nenadne arterijske okluzije poskusijo z masažo oči.
Vaš oftalmolog vam lahko prav tako predpiše zdravila za glavkom, če je od nastanka stanja minilo manj kot 12 do 24 ur.
BRAO
Izguba ostrine vida pri stanju BRAO je odvisno od tega, ali je dotok arterijske krvi prekinjen in ali je otekla makula, ki je odgovorna za fokus. Prav tako bo zdravnik morda preveril obstoj dejavnikov tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni in vas na podlagi izvidov zdravil.
Večina ljudi s stanjem BRAO ima zožene karotidne arterije, visok krvni tlak, povišan holesterol, srčno bolezen ali kombinacijo teh stanj. Vaš zdravnik vas bo pregledal na en do dva meseca, dokler se vaš vid ne stabilizira. Okrevanje je odvisno od stopnje prvotne prizadetosti središča makule.
Pri več kot 80 % ljudeh s stanjem BRAO se ostrina vida izboljša na 20/40 ali več, vendar ima večina vidne in trajne težave z vidom, kot so prazni madeži ali distorzije vida. V redkih primerih pride do drugih komplikacij, kot je neovaskularizacija mrežnice ali šarenice. Lahko pride tudi do neovaskularnega glavkoma.
Očesna kap – Okluzija veje vene mrežnice (BRVO)
Pri osebah z okluzijo veje vene mrežnice lahko pride blizu mrežnice do zmanjšane sposobnosti vida, izgube perifernega vida, izkrivljenega vid ali praznih madežev.
Stanje BRVO prizadene samo eno oko in se običajno pojavi pri osebah z visokim krvnim tlakom ali sladkorno boleznijo. Vzrok stanja BRVO je lokaliziran strdek v veji vene mrežnice, ki ga povzroči arterioskleroza.
Vaš oftalmolog bo opazil krvavitev v mrežnici vzdolž vene mrežnice po jasnem znaku, ki skoraj vedno vodi k pravilni diagnozi. Številni oftalmologi naredijo fluoresceinsko angiografijo v obdobju okrevanja, saj sumijo na neovaskularizacijo.
Fluoresceinska angiografija
Fluoresceinska angiografija je varen diagnostični postopek, pri katerem se fluoresceinsko barvilo, ki omogoči ogled mrežnice, vbrizga preko vene, včasih pa tudi oralno.
Pacienti s stanjem BRVO imajo pregled običajno enkrat na mesec ali dva, da bi ugotovili, ali je prišlo do kroničnega otekanja makule (edem) ali neovaskularizacije. Če je makularni edem prisoten več kot tri do šest mesecev in je ostrina vida manjša od 20/40, je za vas morda primerno lasersko zdravljenje.
Laserska fotokoagulacija
Laserska fotokoagulacija izboljša vid in poveča možnosti za ostrino vida, ki je boljša od 20/40. Če se razvije neovaskularizacija ali stanje BRVO prizadene velik predel mrežnice in privede do neovaskularizacije, vam bo zdravnik morda svetoval panretinalno lasersko fotokoagulacijo, ki odpravi poškodbe poškodovanih predelov.
Pri številnih ljudeh se v nekaj mesecih odpravita krvavitev mrežnice in oteklost makule in povrne boljši vid. Če potrebujete lasersko zdravljenje, se bo oftalmolog na podlagi strogih meril odločil, ali bi bil takšen način zdravljenja za vas koristen.
Zdravnik vam lahko priporoči tudi zdravljenje, ki vključuje vbrizganje zdravil v oči.
Preberite naslednje:
Senilna makularna degeneracija ali degeneracija rumene pege
Bolezni oči so povezane s težavami s spominom
Kako prepoznati sivo mreno (katarakto)?
Kaj je glavkom? Spoznajte vzroke, simptome in načine zdravljenja
Kako vidijo naši možgani?
Trzanje očesa – vsi vzroki mežikanja z očmi
Daljnovidnost – vzroki, simptomi in zdravljenje
Sindrom suhega očesa in ali je suhost oči mogoče zdraviti?
Očesna stanja, ki jih morate spremljati po 40. letu
