Očesne bolezni – vzroki, simptomi in zdravljenje

Pogosti primeri povezanosti bolezni v organizmu in očesnih bolezni

Očesne bolezni – povišan krvni sladkor, različne bolezni ščitnice in druga hormonska neravnovesja močno vplivajo na splošno stanje vida. Z zdravljenjem prav teh bolezni in motenj ter lokalno uporabo zdravil (v očesu) je mogoče odpraviti škodljive posledice teh bolezni na vid.

Oko je zelo specifično in po svoji sestavi delno edinstven organ (vsebuje določene dele, ki jih ne vsebuje noben drug organ v telesu, na primer roženico), medtem ko po drugi strani vsebuje tudi tipične dele organov (vezivno tkivo, krvne žile, živce). Zaradi teh podobnosti se simptomi bolezni, ki prizadene posamezne organe, začnejo odražati tudi na očeh.

Vzrok za bolezni in očesne okvare so med drugim bolezni ščitnice in sladkorna bolezen, ki imajo vsaka svoje značilne simptome. Bolezni ščitnice, kot sta hipotiroza (slabše izločanje hormonov) in hipertiroza (prekomerno izločanje hormonov), škodljivo vplivajo na zdravje oči.

Optical Express

Hipertiroza, ki je povezana s celotnim imunskim sistemom, povzroča distiroidno orbitopatijo, spremembe tkiva orbite zaradi prevelike količine hormonov v organizmu. Druga očesna bolezen, povezana s to boleznijo ščitnice, je proturzija ali izbočenje zrkla. Posledica hipertiroze je kopičenje vode in maščobe v telesu, zaradi česar se poveča tkivo okrog orbite, to pa povzroči retrakcijo (umik zgornjih vek navzgor). Oko je zaradi tega videti izbuljeno. V ekstremnih primerih, ki so zelo redki, pacient očesa ne more zapreti, niti ko gre spat. Simptomi so pogosto zamegljen vid, povišan očesni tlak in diplopija.

Pri sladkorni bolezni pride pogosto do nastanka ječmena, konjunktivitisa ali raznih vnetnih procesov na površini očesa (na primer vnetja vek). Povečana koncentracija sladkorja v solzah povzroča zbadanje ali neprijeten pekoč občutek. Sladkorna bolezen kot sistemska bolezen najbolj poškoduje očesno lečo in roženico.
Te očesne bolezni se zdravijo najprej z zdravljenjem primarne bolezni in šele nato očesne (globalno in lokalno).

Za pravočasno odkrivanje očesnih bolezni in preprečevanje izgube vida je treba okrog 40. leta starosti opraviti pregled. Če pri vas obstaja tveganje za razvoj očesne bolezni, se priporoča, da se na pregled naročite vsako leto. Če nimate nobenih težav, bi morali zdravnika po 54. letu starosti obiskati vsaki dve do štiri leta. Nato bi morali pregledi postati pogostejši, na vsako eno do tri leta. Po 65. letu starosti je zaželeno, da se pregledov udeležujete na leto do dve.

Z rastjo prebivalstva narašča tudi število bolnikov z očesnimi boleznimi. Najpogostejše očesne bolezni pri ljudeh nad 40. letom starosti so:

Starostna makularna degeneracija

Starostna makularna degeneracija (degeneracija rumene pege) poškoduje in nato uniči centralni vid. Obstajata dve obliki bolezni – suha in vlažna. 90 % primerov predstavlja suha oblika makularne degeneracije, ostalih 10 % pa vlažno obliko, ki je veliko škodljivejša in krivec za 90 % primerov izgube vida.

Očesne bolezni – pri kom je tveganje za makularno degeneracijo največje?

Največje tveganje obstaja pri tistih, ki:

  • so starejši od 60 let,
  • kadijo,
  • imajo bolezen v družini,
  • so belci in ženskega spola,
  • imajo visok krvni tlak,
  • so pretežki.

Simptomi:

Makularna degeneracija ni boleča. Stanje se lahko poslabša hitro ali počasneje. Suha oblika lahko na centralni vid vpliva po nekaj letih, vlažna oblika pa povzroča nagle in resne spremembe vida. V obeh primerih sta ključnega pomena za upočasnitev izgube vida zgodnje odkrivanje in zdravljenje. Če opazite katerega od naslednjih simptomov, takoj obiščite svojega zdravnika:

  • ravne linije postanejo valovite – simptom vlažne oblike,
  • zamegljen centralni vid – najpogostejši znak suhe oblike,
  • težave z vidom na daleč,
  • težave pri gledanju podrobnosti, npr. obraza ali besed na strani,
  • temni ali prazni madeži v centralnem vidu.

Zdravljenje starostne makularne degeneracije

Zdravljenje vlažne oblike lahko vključuje:

  • injiciranje zdravil (do zdaj najpogostejša oblika zdravljenja),
  • lasersko operacijo,
  • fotodinamično zdravljenje.

Zdravljenje suhe oblike:

Cilj je spremljanje ali upočasnitev napredovanja bolezni. Pri napredovali suhi obliki makularne degeneracije izgube vida ni mogoče preprečiti. Z uporabo določenih prehranskih dodatkov je mogoče bolezen pri nekaterih pacientih stabilizirati. Ena od večjih študij je pokazala, da lahko uporaba velikih odmerkov antioksidantov, vitaminov C in E, luteina in zeaksantina v kombinaciji s cinkom pomaga upočasniti napredovanje bolezni v naslednjih primerih:

  • bolezen srednje intenzivnosti,
  • visoko tveganje za napredovanje v napredovali stadij,
  • napredovali stadij v samo enem očesu.

Študija je prav tako pokazala, da ti dodatki ne pomagajo preprečevati ali upočasniti bolezni v zgodnjem stadiju.

Ukrepi za preprečevanje starostne makularne degeneracije:

  • Jejte več listnate zelene zelenjave in rib.
  • Ohranjajte normalno telesno težo in redno telovadite.
  • Ne kadite.
  • Redno preverjajte svoj krvni tlak.
  • Zdravite visok krvni tlak.

Očesne bolezni

Katarakta

Katarakta je stanje, pri katerem leča, ki je sicer bistra, postane zamegljena. Pojavi se lahko na obeh očesih, vendar se najpogosteje opazi samo na enem. Ker skozi zamegljeno lečo prehaja manj svetlobe, postane vid moten. Katarakta je najprej majhna in ne vpliva vedno na vid, začne pa vplivati z rastjo.

Večino primerov povzroči staranje. Ostali dejavniki tveganja vključujejo:

  • bolezni (sladkorna bolezen),
  • poškodbo očesa,
  • operacijo očesa,
  • gene ali težave, povezane s porodom (otroci se lahko rodijo s katarakto ali pa se ta pri njih razvije v otroštvu),
  • prekomerno izpostavljenost UV-žarkom,
  • kajenje,
  • določena zdravila.

Pri kom je tveganje za razvoj katarakte največje?

Tveganje za razvoj katarakte se poveča s starostjo. Ostali dejavniki tveganja so lahko:

  • okoljski pogoji, npr. prekomerna izpostavljenost soncu,
  • življenjski slog, vključno s kajenjem in uživanjem alkohola,
  • prisotnost določenih bolezni, npr. sladkorne bolezni.

Simptomi katarakte:

  • zamegljen in moten vid,
  • slabenje barv,
  • povečano bleščanje svetlobe, luči ali sončne svetlobe,
  • oslabljen nočni vid,
  • več predmetov v enem očesu ali dvojni zamegljen vid pri očesu s katarakto,
  • prepogoste spremembe dioptrije.

Zdravljenje katarakte

Pri zgodnjem stadiju je lahko v pomoč naslednje:

  • nabava novih očal ali kontaktnih leč,
  • uporaba močnejše osvetlitve,
  • uporaba povečevalne leče,
  • nošenje sončnih očal.

Če katarakta vpliva na vsakodnevne aktivnosti, vam bo zdravnik najverjetneje priporočil operacijo. Operacija katarakte je ena najpogostejših, najvarnejših in najučinkovitejših operacij. Z njo lahko počakate, dokler bolezen ne vpliva na vaš vsakdan, saj s tem svojim očem ne boste škodovali.

»Vodič po operaciji sive mrene – kako to bolezen prepoznati in zdraviti«

Če se odločite za operacijo, boste napoteni k oftalmologu, ki bo zamegljeno lečo odstranil in jo zamenjal z umetno. Če potrebujete operacijo na obeh očesih, bo ta izvedena na vsakem očesu posebej v razmiku, ki ga bo določil vaš zdravnik.

Načini za preprečevanje katarakte

Izogibajte se prekomerni izpostavljenosti sončnim žarkom. Nosite sončna očala z UV-zaščito in kapo ali klobuk s širokimi krajci. Ne kadite.

Očesne bolezni, povezane s sladkorno boleznijo

Pri sladkornih bolnikih obstaja tveganje za razvoj očesnih bolezni, kot so:

  • retinopatija, povezana s sladkorno boleznijo,
  • glavkom,
  • katarakta.

Diabetična retinopatija je najpogostejša očesna bolezen pri sladkornih bolnikih. Običajno prizadene obe očesi. Bolezen ima štiri stadije. Najresnejši je proliferativna diabetična retinopatija.

Poškodbe krvnih žil lahko do izgube vida in slepote privedejo na dva načina:

  1. Tekočina se preliva v center mrežnice – makulo. Ta predel je odgovoren za centralni vid. Tekočina povzroči oteklost makule in tako zamegli vid.
    2. Pri proliferativni retinopatiji rastejo nove, nenormalne krvne žile. Te žile zameglijo vid s krvavitvami v center očesa, kar povzroči nastanek brazgotinastega tkiva. Takšno stanje lahko privede do ločitve mrežnice od preostanka očesa.

Pri kom je tveganje za očesne bolezni, povezane s sladkorno boleznijo, največje?

Tveganje za razvoj očesne bolezni obstaja pri vsakomur s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2. Dlje časa ko traja sladkorna bolezen, večje je tveganje za očesno bolezen. Bolezen je težko odkriti, ker se lahko proliferativna retinopatija in otekanje makule pojavita brez vsakršnih simptomov. Včasih ostane ob napredovanju bolezni vid ohranjen, bolnik pa nima nobenih simptomov. V vsakem primeru je tveganje za morebitno izgubo vida veliko, zato je treba redno opravljati očesne preglede.

Simptomi očesnih bolezni, povezanih s sladkorno boleznijo

Zgodnji znaki diabetične retinopatije, podobno kot pri sladkorni bolezni, na začetku niso opazni. Za ukrepanje ne čakajte na pojav simptomov. Če imate sladkorno bolezen, se naročite na podroben pregled oči enkrat letno ali pogosteje. Bolj ko odlašate, manj uspešno bo zdravljenje.

Če opazite naslednja simptoma, takoj obiščite zdravnika:

Zamegljen vid ‒ gre za zelo pogost simptom pri sladkornih bolnikih, ki imajo nestabilno raven sladkorja v krvi, tudi ob odsotnosti retinopatije. Pojav »lebdečih« predmetov v vašem vidnem polju v enem očesu več dni ‒ ta pojav ni nujno nevaren, je pa lahko znak krvavitev v očesu, če imate sladkorno bolezen.

Zdravljenje očesnih bolezni, povezanih s sladkorno boleznijo

Lasersko zdravljenje scatter (panretinalna fotokoagulacija) je učinkovit postopek za zdravljenje novih krvnih žil pred krvavitvijo ali po njej. Resno krvavitev je mogoče zdraviti z vitrektomijo, s katero se odstrani kri iz središča očesa. Lasersko zdravljenje focal se uporablja za stabilizacijo vida. Izgubo vida lahko zmanjša za 50 %.

Ti laserski zdravljenji lahko zmanjšata tveganje za resno izgubo vida in slepoto, ne moreta pa pozdraviti diabetične retinopatije. Prav tako ne moreta povrniti izgubljenega vida ali preprečiti njegove prihodnje izgube. Za zdravljenje zapletov, povezanih s sladkorno boleznijo, se lahko v oči injicirajo nova zdravila.

Ukrepi za preprečevanje očesnih bolezni, povezanih s sladkorno boleznijo

Več kot tretjina sladkornih bolnikov se ne zdravi primerno, kar poveča tveganje za slepoto. Če imate sladkorno bolezen, bodite glede zdravja svojih oči previdni. Sladkorni bolniki bi morali zdravnika obiskati vsaj enkrat letno, tudi če nimajo nobene očesne bolezni. Tisti, ki jo imajo, bi ga morali obiskati še pogosteje. Ohranjajte količino sladkorja v krvi in svoj krvni tlak pod nadzorom. Upoštevajte zdravnikova navodila glede zdravil, prehrane in telovadbe.

očesne bolezni

Glavkom

Nekatere očesne bolezni lahko povzročijo slepoto, ena od njih je glavkom. Veliko ljudi niti ne ve, da imajo glavkom, saj se simptomi ne pojavijo, dokler glavkom ne poškoduje očesnega živca. Očesni živec pošilja slike iz oči do možganov. Poškodba očesnega živca, ki jo povzroči glavkom, je običajno povezana s povečanim očesnim tlakom.

Najpogostejši tip glavkoma je glavkom odprtega zakotja. Njegovi vzroki še niso povsem jasni. Glavkom se lahko razvije tudi brez povečanega očesnega tlaka.

Pri kom je tveganje za glavkom večje?

Glavkom se lahko razvije pri komer koli, je pa tveganje pri določenih ljudeh večje:

  • ljudje, starejši od 60 let,
  • ljudje z visokim očesnim tlakom, tanko roženico ali težavami z optičnim živcem,
  • vsak, ki je doživel resno poškodbo očesa,
  • ljudje z določenimi boleznimi, kot je sladkorna bolezen,
  • ljudje z glavkomom v družini,
  • ljudje z visokim očesnim tlakom.

Simptomi glavkoma

Glavkom nima simptomov vse do zadnje, napredovale faze, v kateri je vid že poškodovan. Nekateri ga zato imenujejo tihi morilec vida. Z razvojem bolezni posameznik vid izgublja hitro in pride do:

  • zamegljenega vida,
  • slabljenja perifernega vida,
  • težav s fokusom,
  • učinka »zvezdnega prahu« v bližini svetlobe (to je netipično in se pojavi pri ekstremno visokem očesnem tlaku in akutnih napadih glavkoma).

Zdravljenje glavkoma

Za nekatere očesne bolezni ni zdravila in glavkom je ena od njih. Ko je vid enkrat izgubljen, ga ni mogoče povrniti, vas pa lahko zgodnje odkritje bolezni zaščiti pred resno izgubo vida.

Zdravljenje lahko vključuje:

  • kapljice za oči ali zdravila, ki zmanjšajo očesni tlak,
  • nekatere vrste laserskih zdravljenj, ki zmanjšajo očesni tlak,
  • operacijo, s katero se ustvari nova odprtina za iztekanje tekočine iz očesa.

Če jemljete zdravila proti glavkomu, jih jemljite vsak dan po zdravnikovih navodilih. Če zdravil ne jemljete, se vaš očesni tlak povečuje in lahko povzroči počasno izgubo vida.

Ukrepi za preprečevanje glavkoma:

Za preprečitev glavkoma je ključnega pomena ohranjanje normalne ravni očesnega tlaka, pri čemer vam lahko pomaga vaš zdravnik. Do 54. leta starosti se na očesni pregled naročite vsaki dve do štiri leta, nato pa do 65. leta vsako eno do tri leta. Zatem bi morali zdravnika obiskati vsako eno do dve leti.

Vaš zdravnik vam bo morda izmeril očesni tlak ali odkril visoko tveganje za razvoj glavkoma. V tem primeru boste morda morali začeti uporabljati kapljice za oči in zdravnika obiskovati pogosteje. Pri nekaterih ljudeh je mogoče s kapljicami za oči tveganje prepoloviti. Zmanjšanje očesnega tlaka je pri osebah z glavkomom edini način za ustavitev ali upočasnitev izgube vida. Očesne bolezni je treba vedno jemati resno, zato redno obiskujte svojega oftalmologa.

Ocena članka:

0 / 5 0

Related Posts

Recent Posts