Motnjo prepoznavanja barv, znano tudi kot daltonizem, je na podlagi lastnih izkušenj v 19. stoletju prvič raziskal angleški kemik in fizik John Dalton, po njem pa je ta očesna anomalija tudi dobila ime. Najprej je znanstvenik menil, da motnja pomeni pomanjkanje receptorjev za modro, rdečo ali zeleno barvo. Po Daltonovem modelu v današnji medicini razlikujemo tri vrste daltonizma.
Fotoreceptorji
Živčni končiči na mrežnici očesa so odgovorni za odzivanje na dražljaje treh osnovnih valovnih dolžin svetlobe in za prepoznavanje treh barv spektra: rdeče, zelene in modre. Pri daltonistih prav ti receptorji ne delujejo ustrezno.
Poudariti je treba dvoje – navkljub splošnemu mnenju daltonisti vidijo številne barve, le da ne znajo prepoznati na primer rdečih in zelenih tonov spektra; daltonizem ni enako kot barvna slepota, saj pri osebah s to motnjo vsi receptorji delujejo ustrezno (čeprav z zmanjšano zmogljivostjo in nepravilno), medtem ko pri barvno slepih osebah receptor za zeleno ali rdečo barvo sploh ne deluje.
Medtem ko zdrava oseba prepozna spekter 2.000 barv, oseba z daltonizmom prepozna precej manjšega. Po modelu, ki ga je v 19. stoletju razvil John Dalton, v današnji medicini razlikujemo tri vrste daltonizma:
- protanopija – oseba ne prepozna rdeče barve;
- devteranopija – oseba ne prepozna zelene barve;
- tritanopija – oseba ne prepozna modre barve.
Daltonizem in njegov vpliv na kakovost življenja
Daltonizem kot motnja vida zelo vpliva na kakovost življenja. Daltonisti imajo pogosto težave pri vožnji avtomobila (semaforji) in v prometu predstavljajo nevarnost zase in za ostale udeležence. Čeprav je daltonizem dedno stanje, je lahko v zelo redkih primerih posledica poškodbe očesnega živca ali očesne mrežnice. V večini primerov se motnja razvije pri moških (8 %), zelo redko pa tudi pri ženskah (0,5 %).
Prirojenega daltonizma ni mogoče pozdraviti. Če ga povzročijo drugi dejavniki, kot so mehanske poškodbe očesa, očesna mrena, glavkom, makularna degeneracija ali diabetična retinopatija, pa z zdravljenjem te bolezni motnja čez nekaj časa izgine. Čeprav je, kot smo že navedli, popolna ozdravitev oseb z daltonizmom nemogoča, je mogoče motnjo delno popraviti z nošenjem barvnih kontaktnih leč in očal, ki blokirajo odseve.
Genska terapija bi lahko pozdravila daltonizem
Nova študija je pokazala, da bi lahko reprogramirali človeške možgane, da bi ti videli barve, zato za osebe z daltonizmom še obstaja upanje. Študija je celo pokazala, da bi genska terapija takšnim pacientom nekoč lahko omogočila, da bi spet videli barve.
Barvna slepota ali nezmožnost prepoznavanja posameznih barv se pojavi, ko v fotoreceptorjih mrežnice manjka pigment, ki se odziva na svetlobo. Stanje je najpogosteje dedno in prirojeno. Osebe s takšnim stanjem ne zmorejo prepoznati različnih odtenkov posameznih barv ali pa teh sploh ne vidijo. Slepota za rdečo in zeleno barvo je najpogostejša vrsta takšne motnje.
Dedna slepota
Za dedno barvno slepoto zaenkrat ni zdravila, vendar so znanstveniki z dodajanjem določenega gena za fotopigment, odgovornega za prepoznavanje barv, v očesne celice pri opičjih samcih, ki ne vidijo rdeče in zelene, dosegli, da so živali ti dve barvi prepoznale. Geni za ta fotopigment so bili odkriti pri nekaterih samicah, nikoli pa pri samcih te vrste. Znanstveniki so njihov vid testirali z računalniškim testom za barve.
Avtorji študije trdijo, da njihove ugotovitve kažejo na to, da bi bilo možgane mogoče reprogramirati, če bi dobili novo čutno informacijo, kot je receptor za prepoznavanje barv, čeprav se je ključno obdobje za razvoj možganov zaključilo. Do zdaj je veljalo, da je zdravljenje dednih bolezni primerno samo za zelo mlade paciente.
Znanstveniki trdijo, da bi njihova odkritja nekega dne lahko privedla do novih metod zdravljenja motenj vida pri odraslih.
Preberite naslednje:
Poletna vročina – 7 preprostih načinov, kako poskrbeti za svoje telo
Meibom – zakaj imamo zjutraj krmežljave oči?
Clive Russell, zvezda serije »Igra prestolov«, je v Optical Expressu opravil poseg z
vstavitvijo leč
Kako vidijo naši možgani?
Siva mrena (katarakta) – kdaj je najboljši čas za operacijo?
Anksioznost in težave z vidom
