Kaj je kratkovidnost ali miopija? Vzroki, simptomi in zdravljenje

Kaj je kratkovidnost? Ali težko prepoznate prometne znake, dokler se jim popolnoma ne približate, vendar zlahka berete knjigo? Če to drži, ste morda kratkovidni. Kratkovidnost imenujemo tudi miopija. To težavo ima veliko ljudi. Odpraviti jo je mogoče z očali, lečami ali operacijo oči.

Vzroki bolečin v očeh

Kratkovidnost ali miopija (myopia) je refrakcijska napaka oči, motnja lomljenja žarkov v očesu, v katerem, ko je akomodacija sproščena, vzporedno usmerjena svetloba sliko ustvari pred mrežnico namesto na njej kot pri normalnem očesu. Do tega pride zaradi strukture očesa. Ko je očesno zrklo predolgo ali je roženica preveč ukrivljena, svetloba, ki vstopa v oko, ni pravilno fokusirana. Predmeti se fokusirajo pred mrežnico, delom očesa, ki je odgovoren za vid, namesto neposredno na njej. To povzroči zamegljen vid. Zdravniki to imenujejo refrakcijska napaka.

Zakaj smo kratkovidni?

K razvoju kratkovidnosti (miopije) prispevata dednost in pretirano naprezanje oči. Če so kratkovidni starši, obstaja velika verjetnost, da bodo kratkovidni tudi njihovi otroci. Kljub dednosti pa na razvoj kratkovidnosti vpliva tudi način, na katerega uporabljamo svoje oči in vid. Kratkovidni lahko postanejo še posebej tisti, ki zelo veliko berejo, delajo z računalnikom ali opravljajo kakšno drugo delo, ki zahteva uporabo vida na blizu.

Simptomi kratkovidnosti

Možno je, da je edini simptom, ki ga imate, nejasen vid na daleč, opazite pa lahko tudi naslednje simptome:

škiljenje
naprezanje oči
občutek utrujenih oči, ko gledate oddaljene predmete
kratkovidni otroci pogosto težko berejo s šolske table
moten vid pri osredotočanju na oddaljene predmete
potreba po škiljenju ali delnem zapiranju vek, da bi videli jasneje
glavobol zaradi prekomernega naprezanja oči
težave med upravljanjem vozila, še posebej ponoči (nočna kratkovidnost).

Delitev kratkovidnosti po vzrokih

Aksialna kratkovidnost – kratkovidnost nastane zaradi povečane aksialne (osne) dolžine očesa.

Refrakcijska kratkovidnost – oko je normalne dolžine, vendar je roženica ali očesna leča bolj ukrivljena, svetlobni žarki pa se lomijo bolj, kot je potrebno.

Delitev kratkovidnosti po jakosti

Kratkovidnost se meri z dioptrijo, odvisno od optične jakosti korekcijskih leč, ki omogočajo dobro fokusiranje slike na mrežnici. Če imate miopijo, je vaša dioptrija negativna. Večja je številka, močnejše bodo leče. –3,00 je na primer močnejše od –2,50.

Nizka stopnja kratkovidnosti: dioptrija –3,00 ali manj
Srednje visoka stopnja kratkovidnosti: dioptrija med –3,00 in –6,00. Osebe s srednje visoko stopnjo kratkovidnosti imajo pogosteje sindrom pigmentne disperzije ali pigmentni glavkom.
Visoka stopnja kratkovidnosti: dioptrija –6,00 ali več. Ljudje z visoko stopnjo kratkovidnosti pogosteje dobijo ablacijo mrežnice ali primarni glavkom z odprtim zakotjem. V svojem vidnem polju pogosteje opažajo lebdeče oblike, ki spominjajo na posamezne sence ali skupine senc, medtem ko gre dejansko za prosto lebdeče kondenzate steklovine. Visoko stopnjo kratkovidnosti ima okrog 30 % vseh kratkovidnih oseb.

Katera očala so najboljša pri kratkovidnosti?

Miopija ali kratkovidnost je obratna težava od daljnovidnosti in se pogosteje razvije pri ženskah. Prizadene okrog 25 % prebivalstva. Pri posameznikih, katerih starši imajo miopijo, obstaja večja verjetnost za razvoj miopije. Običajno se razvije v otroštvu, pri starosti od 8 do 12 let, in se lahko poslabša v najstniških letih ter pozneje v življenju.

Do refrakcijske napake, ki povzroča miopijo, pride, ko se svetlobni žarki ne ukrivljajo tako, da bi prišli do mrežnice, ampak se fokusirajo pred mrežnico. Vzrok za to je predolgo očesno zrklo ali preveč ukrivljena roženica. Kratkovidni ljudje zlahka vidijo predmete z majhne oddaljenosti, težave pa imajo pri zaznavanju bolj oddaljenih predmetov.

Očala z dioptrijo lahko to težavo rešijo hitro in preprosto, saj imajo konkavne leče s predznakom minus (–), pri katerih se svetlobni žarki ukrivljajo malce navzven, da mrežnico dosežejo na pravem mestu.

Za določitev točne dioptrije je potrebno testiranje vida, vid pa je prav tako treba testirati pozneje, če se pojavijo težave. Večina strokovnjakov priporoča kontrolni pregled vsaj vsaki dve leti, vendar se je nanj treba naročiti vedno, ko opazite kakršnekoli spremembe vida. Kot pri očalih z dioptrijo za daljnovidnost obstaja tudi tukaj veliko možnosti in okvirjev za vsak slog in žep.

Popravljanje kratkovidnosti

Kratkovidnost se popravlja z očali, lečami ali lasersko korekcijo vida.

Operacija oči lahko vaš vid popravi v tolikšni meri, da vam ne bo treba nikoli več nositi očal ali leč. Najpogostejši posegi pri kratkovidnosti so:

Fotorefraktivna keratektomija (PRK) – metoda, pri kateri se za oblikovanje srednjega sloja roženice uporabi laser. Z njo se popravi ukrivljenost roženice in omogoči fokusiranje svetlobnih žarkov na mrežnici.

Metoda LASIK je najpogostejša vrsta operacije pri kratkovidnosti. Izvede se z laserjem ali drugo napravo, ki na vrhu roženice ustvari tanek pokrov. Za tem kirurg z drugim laserjem oblikuje roženico in vrne pokrov nazaj na njegovo mesto.

Se kratkovidnost sčasoma izboljša?

Kratkovidnost je dedna in se začne razvijati v otroštvu. Spreminjati se neha v najstniških letih, vendar ne vedno. Če opazite spremembe vida, se naročite na pregled. Zdravnika obiščite enkrat na leto.

Več o laserski korekciji vida – vprašajte zdravnika.

Katera očala so najboljša pri kratkovidnosti in katera pri daljnovidnosti?

Očala so pogost pripomoček za korekcijo vida in številni ljudje jih za izboljšanje vida nosijo vsak dan. Daljnovidnost in kratkovidnost sta pogosti težavi, očala pa lahko vid popravijo le, če so ustrezno prilagojena.