Kratkovidnost – zakaj smo kratkovidni?

Kratkovidnost ili miopija je ena najpogostejših težav, ampak ali razumemo tudi njene vzroke in zdravljenje?

Optical Express

Ko je bil David Robson najstnik, se mu je začel slabšati vid in začel je nositi očala. Svojega oftalmologa je vprašal, zakaj se to dogaja, in vedno je dobil enak odgovor – krivi so bili geni in ljubezen do branja.

Ni imel razloga, da bi dvomil o mnenju strokovnjaka, nedavne raziskave pa so pokazale, da so te predpostavke napačne.

Do slabega vida lahko privede veliko drugih dejavnikov, povezanih s sodobnim okoljem, z nekaj preprostimi ukrepi pa lahko slab vid naših otrok preprečimo.

O tem, da je slab vid v prvi vrsti genetska težava, sem vedno dvomil, pravi Robson. Kratkovidnost je kot epidemija. V Evropi in ZDA potrebuje očala od 30 do 40 % ljudi, v nekaterih azijskih državah pa je takšnih oseb tudi več kot 90 %.

Vprašajte Eskime

Starejše generacije Inuitov v Kanadi niso poznale kratkovidnosti, od 10 do 25 % njihovih otrok pa potrebuje očala. To ne bi bilo mogoče, če bi šlo za genetsko bolezen. V istem obdobju so Inuiti začeli opuščati tradicionalni način življenja, ki vključuje lov in ribolov, ter ga zamenjali z zahodnim načinom življenja. »Kratkovidnost je industrijska bolezen«, pravi Ian Flitcroft. Naši geni lahko vplivajo na to, kdo bo postal kratkoviden, vendar težave nastanejo šele zaradi sprememb v okolju.

Del teh sprememb vključuje tudi izobraževanje in pismenost, eni od najpogostejših razlag za razvoj kratkovidnosti. Sprva se je zdelo, da je to tehten dokaz – samo poglejte akademsko skupnost. Videti pa je, da ni tako. Bolj ko se preučuje in šteje, koliko ljudi bere, bolj se ta povezava manjša. Obsežna študija v Ohiu, v katero so bili vključeno otroci, je pokazala, da kratkovidnost ni povezana z branjem, čeprav takšnega učinka ne moremo popolnoma izključiti.

Strokovnjaki prav tako menijo, da čas, ki ga preživimo v zaprtih prostorih, bolj vpliva na vid kot samo branje. Vedno več raziskav iz Evrope, Avstralije in Azije kaže, da imajo ljudje, ki preživijo več časa na prostem, manj možnosti za razvoj kratkovidnosti.

Kaj bi lahko bil vzrok?

Ena od priljubljenih razlag je, da k zdravju oči prispeva sončna svetloba. Čista svetloba je lahko tudi tisočkrat močnejša od notranje svetlobe in dlje kot so otroci na soncu, manjša je verjetnost, da bodo potrebovali očala.

Razlog je morda v tem, da sonce spodbuja nastajanje vitamina D, ki je odgovoren za zdrav imunski sistem in možgane ter lahko vpliva tudi na zdravje oči. Še eno sprejeto mnenje je, da sončna svetloba spodbuja sproščanje dopamina neposredno v oči. Kratkovidnost je posledica čezmerne rasti očesnega zrkla, kar povzroča težave pri fokusiranju, dopamin pa hkrati popravlja to napako in ohranja očesno zrklo bolj zdravo.

Po drugi strani pa so lahko težavne tudi barve. Zeleni in modri svetlobni valovi se fokusirajo pred mrežnico, rdeči pa za njo. Ker je notranja svetloba bolj rdeča od sončne svetlobe, lahko to vpliva na nadzorne mehanizme očesnega zrkla. »To sporoča očesu, da ni pravilno fokusirano, zato mora zrasti in nadomestiti pomanjkljivost«, pravi Chi Luu z Univerze v Melbournu. Ugotovil je, da so bili piščanci, ki so rasli v okolju z rdečo svetlobo, bolj kratkovidni od tistih, ki so rasli v okolju z modro ali zeleno svetlobo.

Flitcroft meni, da se rešitev skriva v predmetih v ozadju. »Če pogledate v zaslon prenosnega računalnika, je vse, kar je za njim, izven fokusa. Če pogledate nato s prenosnega računalnika na uro, se zgodi velik preobrat – ura je v fokusu, vendar je v perifernem vidu veliko stvari zamegljenih.« Vsakič, ko fiksirate pogled, se pojavi zameglitev, ki vpliva na povratni mehanizem očesa. Ko ste na prostem, so predmeti na večji razdalji, kar daje jasnejšo sliko, ki pomaga uravnavati razvoj oči.

Ta odkritja niso pomembna samo za akademski svet, temveč nas lahko pripeljejo tudi do novih zdravljenj. Luu predlaga uporabo modre svetilke pri kratkovidnih otrocih ter upa, da s tem ne bi preprečili le nadaljnjega slabšanja, ampak da bi lahko izboljšali tudi vid. V študiji s piščanci je odkril, da nekaj ur dnevno pod modro svetilko pomaga zmanjšati škodo, ki jo povzroči rdeča svetloba, in obnoviti normalen vid pri piščancih.

Flitcroft ugotavlja, da obstajajo obetavni primeri kontaktnih leč, ki zmanjšujejo zameglitev v perifernem vidu. Prav tako je optimističen glede kapljic za oči (atropin), ki bi lahko pomagale. Zdravilo je že dolgo znano po tem, da upočasni signalizacijo, ki spodbuja rast očesnega zrkla in kratkovidnost. Stranski učinki vključujejo širjenje zenic in krogce okoli vira svetlobe, vendar se je izkazalo, da je zdravilo uporabno v 1/100 prvotnega odmerka. Pri tem odmerku bi morali biti stranski učinki kar najmanjši, zato se je zanimanje za te kapljice za oči spet povečalo.

Tisti, ki bi radi ukrepali takoj, naj upoštevajo mnenje raziskovalcev, da je treba otroke spodbujati k igri na prostem. »V naravnem zunanjem okolju ljudje ne postanejo kratkovidni. Spodbujanje otrok, da preživijo čas na prostem, je lahko koristno«, pravi Flitcroft.

Preberite naslednje:
Refrakcijske napake in refrakcija – kako oko vidi?
Kaj je astigmatizem, kako ga odkrijemo in zdravimo?
Zdravje: ali ste vedeli?!
Ali je laserska korekcija vida trajna?
Kako nam pomagajo kontaktne leče?
Kaj je retinoshiza – vzroki, simptomi in zdravljenje
Otečene veke – vzroki in zdravljenje

Ocena članka:

0 / 5 0
Optical Express dr. Šarić
  • Laserska korekcija vida
  • Operacija sive mrene
  • Zamenjava očesne leče

Related Posts

Recent Posts