Očesne bolezni – povišan krvni sladkor, različne bolezni ščitnice in druga hormonska neravnovesja močno vplivajo na splošno stanje vida. Z zdravljenjem prav teh bolezni in motenj ter lokalno uporabo zdravil (v očesu) je mogoče odpraviti škodljive posledice teh bolezni na vid.

Oko je zelo specifično in po svoji sestavi delno edinstven organ (vsebuje določene dele, ki jih ne vsebuje noben drug organ v telesu, na primer roženico), medtem ko po drugi strani vsebuje tudi tipične dele organov (vezivno tkivo, krvne žile, živce). Zaradi teh podobnosti se simptomi bolezni, ki prizadene posamezne organe, začnejo odražati tudi na očeh.

Vzrok za bolezni in očesne okvare so med drugim bolezni ščitnice in sladkorna bolezen, ki imajo vsaka svoje značilne simptome. Bolezni ščitnice, kot sta hipotiroza (slabše izločanje hormonov) in hipertiroza (prekomerno izločanje hormonov), škodljivo vplivajo na zdravje oči.

Hipertiroza, ki je povezana s celotnim imunskim sistemom, povzroča distiroidno orbitopatijo, spremembe tkiva orbite zaradi prevelike količine hormonov v organizmu. Druga očesna bolezen, povezana s to boleznijo ščitnice, je proturzija ali izbočenje zrkla. Posledica hipertiroze je kopičenje vode in maščobe v telesu, zaradi česar se poveča tkivo okrog orbite, to pa povzroči retrakcijo (umik zgornjih vek navzgor). Oko je zaradi tega videti izbuljeno. V ekstremnih primerih, ki so zelo redki, pacient očesa ne more zapreti, niti ko gre spat. Simptomi so pogosto zamegljen vid, povišan očesni tlak in diplopija.

Pri sladkorni bolezni pride pogosto do nastanka ječmena, konjunktivitisa ali raznih vnetnih procesov na površini očesa (na primer vnetja vek). Povečana koncentracija sladkorja v solzah povzroča zbadanje ali neprijeten pekoč občutek. Sladkorna bolezen kot sistemska bolezen najbolj poškoduje očesno lečo in roženico.
Te očesne bolezni se zdravijo najprej z zdravljenjem primarne bolezni in šele nato očesne (globalno in lokalno).

Za pravočasno odkrivanje očesnih bolezni in preprečevanje izgube vida je treba okrog 40. leta starosti opraviti pregled. Če pri vas obstaja tveganje za razvoj očesne bolezni, se priporoča, da se na pregled naročite vsako leto. Če nimate nobenih težav, bi morali zdravnika po 54. letu starosti obiskati vsaki dve do štiri leta. Nato bi morali pregledi postati pogostejši, na vsako eno do tri leta. Po 65. letu starosti je zaželeno, da se pregledov udeležujete na leto do dve.

Z rastjo prebivalstva narašča tudi število bolnikov z očesnimi boleznimi. Najpogostejše očesne bolezni pri ljudeh nad 40. letom starosti so:

Starostna makularna degeneracija

Starostna makularna degeneracija (degeneracija rumene pege) poškoduje in nato uniči centralni vid. Obstajata dve obliki bolezni – suha in vlažna. 90 % primerov predstavlja suha oblika makularne degeneracije, ostalih 10 % pa vlažno obliko, ki je veliko škodljivejša in krivec za 90 % primerov izgube vida.

Očesne bolezni – pri kom je tveganje za makularno degeneracijo največje?

Največje tveganje obstaja pri tistih, ki:

• so starejši od 60 let,
• kadijo,
• imajo bolezen v družini,
• so belci in ženskega spola,
• imajo visok krvni tlak,
• so pretežki.

Simptomi:

Makularna degeneracija ni boleča. Stanje se lahko poslabša hitro ali počasneje. Suha oblika lahko na centralni vid vpliva po nekaj letih, vlažna oblika pa povzroča nagle in resne spremembe vida. V obeh primerih sta ključnega pomena za upočasnitev izgube vida zgodnje odkrivanje in zdravljenje. Če opazite katerega od naslednjih simptomov, takoj obiščite svojega zdravnika:

• ravne linije postanejo valovite – simptom vlažne oblike,
• zamegljen centralni vid – najpogostejši znak suhe oblike,
• težave z vidom na daleč,
• težave pri gledanju podrobnosti, npr. obraza ali besed na strani,
• temni ali prazni madeži v centralnem vidu.

Zdravljenje starostne makularne degeneracije

Zdravljenje vlažne oblike lahko vključuje:

• injiciranje zdravil (do zdaj najpogostejša oblika zdravljenja),
• lasersko operacijo,
• fotodinamično zdravljenje.

Zdravljenje suhe oblike:

Cilj je spremljanje ali upočasnitev napredovanja bolezni. Pri napredovali suhi obliki makularne degeneracije izgube vida ni mogoče preprečiti. Z uporabo določenih prehranskih dodatkov je mogoče bolezen pri nekaterih pacientih stabilizirati. Ena od večjih študij je pokazala, da lahko uporaba velikih odmerkov antioksidantov, vitaminov C in E, luteina in zeaksantina v kombinaciji s cinkom pomaga upočasniti napredovanje bolezni v naslednjih primerih:

• bolezen srednje intenzivnosti,
• visoko tveganje za napredovanje v napredovali stadij,
• napredovali stadij v samo enem očesu.

Študija je prav tako pokazala, da ti dodatki ne pomagajo preprečevati ali upočasniti bolezni v zgodnjem stadiju.

Ukrepi za preprečevanje starostne makularne degeneracije:

• Jejte več listnate zelene zelenjave in rib.
• Ohranjajte normalno telesno težo in redno telovadite.
• Ne kadite.
• Redno preverjajte svoj krvni tlak.
• Zdravite visok krvni tlak.

Katarakta

Katarakta je stanje, pri katerem leča, ki je sicer bistra, postane zamegljena. Pojavi se lahko na obeh očesih, vendar se najpogosteje opazi samo na enem. Ker skozi zamegljeno lečo prehaja manj svetlobe, postane vid moten. Katarakta je najprej majhna in ne vpliva vedno na vid, začne pa vplivati z rastjo.

Večino primerov povzroči staranje. Ostali dejavniki tveganja vključujejo:

• bolezni (sladkorna bolezen),
• poškodbo očesa,
• operacijo očesa,
• gene ali težave, povezane s porodom (otroci se lahko rodijo s katarakto ali pa se ta pri njih razvije v otroštvu),
• prekomerno izpostavljenost UV-žarkom,
• kajenje,
• določena zdravila.

Pri kom je tveganje za razvoj katarakte največje?

Tveganje za razvoj katarakte se poveča s starostjo. Ostali dejavniki tveganja so lahko:

• okoljski pogoji, npr. prekomerna izpostavljenost soncu,
• življenjski slog, vključno s kajenjem in uživanjem alkohola,
• prisotnost določenih bolezni, npr. sladkorne bolezni.

Simptomi katarakte:

• zamegljen in moten vid,
• slabenje barv,
• povečano bleščanje svetlobe, luči ali sončne svetlobe,
• oslabljen nočni vid,
• več predmetov v enem očesu ali dvojni zamegljen vid pri očesu s katarakto,
• prepogoste spremembe dioptrije.

Zdravljenje katarakte

Pri zgodnjem stadiju je lahko v pomoč naslednje:

• nabava novih očal ali kontaktnih leč,
• uporaba močnejše osvetlitve,
• uporaba povečevalne leče,
• nošenje sončnih očal.

Če katarakta vpliva na vsakodnevne aktivnosti, vam bo zdravnik najverjetneje priporočil operacijo. Operacija katarakte je ena najpogostejših, najvarnejših in najučinkovitejših operacij. Z njo lahko počakate, dokler bolezen ne vpliva na vaš vsakdan, saj s tem svojim očem ne boste škodovali.

»Vodič po operaciji sive mrene – kako to bolezen prepoznati in zdraviti«

Če se odločite za operacijo, boste napoteni k oftalmologu, ki bo zamegljeno lečo odstranil in jo zamenjal z umetno. Če potrebujete operacijo na obeh očesih, bo ta izvedena na vsakem očesu posebej v razmiku, ki ga bo določil vaš zdravnik.

Načini za preprečevanje katarakte

Izogibajte se prekomerni izpostavljenosti sončnim žarkom. Nosite sončna očala z UV-zaščito in kapo ali klobuk s širokimi krajci. Ne kadite.

Očesne bolezni, povezane s sladkorno boleznijo

Pri sladkornih bolnikih obstaja tveganje za razvoj očesnih bolezni, kot so:

• retinopatija, povezana s sladkorno boleznijo,
• glavkom,
• katarakta.

Diabetična retinopatija je najpogostejša očesna bolezen pri sladkornih bolnikih. Običajno prizadene obe očesi. Bolezen ima štiri stadije. Najresnejši je proliferativna diabetična retinopatija.

Poškodbe krvnih žil lahko do izgube vida in slepote privedejo na dva načina:

1. Tekočina se preliva v center mrežnice – makulo. Ta predel je odgovoren za centralni vid. Tekočina povzroči oteklost makule in tako zamegli vid.
   2. Pri proliferativni retinopatiji rastejo nove, nenormalne krvne žile. Te žile zameglijo vid s krvavitvami v center očesa, kar povzroči nastanek brazgotinastega tkiva. Takšno stanje lahko privede do ločitve mrežnice od preostanka očesa.

Pri kom je tveganje za očesne bolezni, povezane s sladkorno boleznijo, največje?

Tveganje za razvoj očesne bolezni obstaja pri vsakomur s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2. Dlje časa ko traja sladkorna bolezen, večje je tveganje za očesno bolezen. Bolezen je težko odkriti, ker se lahko proliferativna retinopatija in otekanje makule pojavita brez vsakršnih simptomov. Včasih ostane ob napredovanju bolezni vid ohranjen, bolnik pa nima nobenih simptomov. V vsakem primeru je tveganje za morebitno izgubo vida veliko, zato je treba redno opravljati očesne preglede.

Simptomi očesnih bolezni, povezanih s sladkorno boleznijo

Zgodnji znaki diabetične retinopatije, podobno kot pri sladkorni bolezni, na začetku niso opazni. Za ukrepanje ne čakajte na pojav simptomov. Če imate sladkorno bolezen, se naročite na podroben pregled oči enkrat letno ali pogosteje. Bolj ko odlašate, manj uspešno bo zdravljenje.

Če opazite naslednja simptoma, takoj obiščite zdravnika:

Zamegljen vid ‒ gre za zelo pogost simptom pri sladkornih bolnikih, ki imajo nestabilno raven sladkorja v krvi, tudi ob odsotnosti retinopatije. Pojav »lebdečih« predmetov v vašem vidnem polju v enem očesu več dni ‒ ta pojav ni nujno nevaren, je pa lahko znak krvavitev v očesu, če imate sladkorno bolezen.

Zdravljenje očesnih bolezni, povezanih s sladkorno boleznijo

Lasersko zdravljenje scatter (panretinalna fotokoagulacija) je učinkovit postopek za zdravljenje novih krvnih žil pred krvavitvijo ali po njej. Resno krvavitev je mogoče zdraviti z vitrektomijo, s katero se odstrani kri iz središča očesa. Lasersko zdravljenje focal se uporablja za stabilizacijo vida. Izgubo vida lahko zmanjša za 50 %.

Ti laserski zdravljenji lahko zmanjšata tveganje za resno izgubo vida in slepoto, ne moreta pa pozdraviti diabetične retinopatije. Prav tako ne moreta povrniti izgubljenega vida ali preprečiti njegove prihodnje izgube. Za zdravljenje zapletov, povezanih s sladkorno boleznijo, se lahko v oči injicirajo nova zdravila.

Ukrepi za preprečevanje očesnih bolezni, povezanih s sladkorno boleznijo

Več kot tretjina sladkornih bolnikov se ne zdravi primerno, kar poveča tveganje za slepoto. Če imate sladkorno bolezen, bodite glede zdravja svojih oči previdni. Sladkorni bolniki bi morali zdravnika obiskati vsaj enkrat letno, tudi če nimajo nobene očesne bolezni. Tisti, ki jo imajo, bi ga morali obiskati še pogosteje. Ohranjajte količino sladkorja v krvi in svoj krvni tlak pod nadzorom. Upoštevajte zdravnikova navodila glede zdravil, prehrane in telovadbe.

Glavkom

Nekatere očesne bolezni lahko povzročijo slepoto, ena od njih je glavkom. Veliko ljudi niti ne ve, da imajo glavkom, saj se simptomi ne pojavijo, dokler glavkom ne poškoduje očesnega živca. Očesni živec pošilja slike iz oči do možganov. Poškodba očesnega živca, ki jo povzroči glavkom, je običajno povezana s povečanim očesnim tlakom.

Najpogostejši tip glavkoma je glavkom odprtega zakotja. Njegovi vzroki še niso povsem jasni. Glavkom se lahko razvije tudi brez povečanega očesnega tlaka.

Pri kom je tveganje za glavkom večje?

Glavkom se lahko razvije pri komer koli, je pa tveganje pri določenih ljudeh večje:

• ljudje, starejši od 60 let,
• ljudje z visokim očesnim tlakom, tanko roženico ali težavami z optičnim živcem,
• vsak, ki je doživel resno poškodbo očesa,
• ljudje z določenimi boleznimi, kot je sladkorna bolezen,
• ljudje z glavkomom v družini,
• ljudje z visokim očesnim tlakom.

Simptomi glavkoma

Glavkom nima simptomov vse do zadnje, napredovale faze, v kateri je vid že poškodovan. Nekateri ga zato imenujejo tihi morilec vida. Z razvojem bolezni posameznik vid izgublja hitro in pride do:

• zamegljenega vida,
• slabljenja perifernega vida,
• težav s fokusom,
• učinka »zvezdnega prahu« v bližini svetlobe (to je netipično in se pojavi pri ekstremno visokem očesnem tlaku in akutnih napadih glavkoma).

Zdravljenje glavkoma

Za nekatere očesne bolezni ni zdravila in glavkom je ena od njih. Ko je vid enkrat izgubljen, ga ni mogoče povrniti, vas pa lahko zgodnje odkritje bolezni zaščiti pred resno izgubo vida.

Zdravljenje lahko vključuje:

• kapljice za oči ali zdravila, ki zmanjšajo očesni tlak,
• nekatere vrste laserskih zdravljenj, ki zmanjšajo očesni tlak,
• operacijo, s katero se ustvari nova odprtina za iztekanje tekočine iz očesa.

Če jemljete zdravila proti glavkomu, jih jemljite vsak dan po zdravnikovih navodilih. Če zdravil ne jemljete, se vaš očesni tlak povečuje in lahko povzroči počasno izgubo vida.

Ukrepi za preprečevanje glavkoma:

Za preprečitev glavkoma je ključnega pomena ohranjanje normalne ravni očesnega tlaka, pri čemer vam lahko pomaga vaš zdravnik. Do 54. leta starosti se na očesni pregled naročite vsaki dve do štiri leta, nato pa do 65. leta vsako eno do tri leta. Zatem bi morali zdravnika obiskati vsako eno do dve leti.

Vaš zdravnik vam bo morda izmeril očesni tlak ali odkril visoko tveganje za razvoj glavkoma. V tem primeru boste morda morali začeti uporabljati kapljice za oči in zdravnika obiskovati pogosteje. Pri nekaterih ljudeh je mogoče s kapljicami za oči tveganje prepoloviti. Zmanjšanje očesnega tlaka je pri osebah z glavkomom edini način za ustavitev ali upočasnitev izgube vida. Očesne bolezni je treba vedno jemati resno, zato redno obiskujte svojega oftalmologa.

Objava Očesne bolezni – vzroki, simptomi in zdravljenje pojavila se prvi puta na Dioptrija.si.

Pri glavkomu odprtega zakotja vzrok ni znan, medtem ko je lahko pri drugih oblikah vzrok anatomska predispozicija ali že obstoječa bolezen oči (npr. zaprto zakotje, sladkorna bolezen, kratkovidnost, starost, steroidi, travme očesa). Eden najpomembnejših dejavnikov tveganja pri glavkomu je povišan očesni tlak. Pri osebah, ki imajo v družini obolelo osebo, je verjetnost za razvoj glavkoma za 20 % večja kot pri drugih.

Simptomi, ki kažejo na glavkom, so:

• bolečina znotraj ali za očesnim zrklom,
• glavobol,
• občutljivost očesnega zrkla na pritisk,
• solzenje,
• neopredeljen občutek nelagodja v očeh.

Kako odkrijemo, da ima nekdo glavkom?

1. Celovit oftalmološki pregled in merjenje očesnega tlaka
2. Pahimetrija – merjenje debeline roženice.
3. Gonioskopija – pregled morfologije očesnega zakotja, s katerim se odkriva možna obstrukcija, tj. motnja v odtekanju očesne vodice, ki vodi do zvišanega očesnega tlaka.
4. Pregled vidnega polja – računalniška perimetrija s pomočjo naprave VP Octopus 900 G. S pregledom preverimo širino in morebitne izpade v vidnem polju, ki se pojavijo kot prvi tihi znaki glavkoma.
5. Merjenje debeline živčnih vlaken okoli vidnega živca s pomočjo naprave Spectral Domain OPtical Coherence Tomography – s tem pregledom dobimo vpogled v strukturno poškodbo očesa.

Očesni tlak kot glavni dejavnik tveganja

Normalne vrednosti očesnega tlaka so od 10 do 21 mmHg.

Obstajajo različne metode merjenja očesnega tlaka, v naši bolnišnici pa najpogosteje uporabljamo ti dve:

• brezkontaktna metoda – hitra, brez stika z roženico očesa pacienta, za grobo oceno vrednosti očesnega tlaka;
• aplanacijska metoda – po lokalni anesteziji s kapljicami se na roženico prisloni sonda, ki meri vrednost očesnega tlaka.

Povečani IOT > 21 mmHg brez sprememb na vidnem živcu in v vidnem polju imenujemo očesna hipertenzija.

»Normalen« očesni tlak < 21 mmHg, ki povzroča izpade v vidnem polju in spremembe na vidnem živcu, imenujemo normotenzivni glavkom.

Zato se za vsakega posameznika določi »ciljni tlak« – vrednost, pri kateri ne prihaja do nadaljnjih poškodb vidnega živca in okvare vidnega polja.

Načini zdravljenja glavkoma

Osnova zdravljenja je zniževanje očesnega tlaka z namenom preprečevanja nadaljnje poškodbe vidnega živca in okvare vidnega polja ter doseganja kakovosti pacientovega življenja. Ciljni tlak se določi glede na stopnjo poškodb, pozitivno družinsko anamnezo, višino očesnega tlaka in starost pacienta.

1. Konzervativno zdravljenje – kapljice za zniževanje očesnega tlaka
   Če nižanje očesnega tlaka ni uspešno, se doda še eno zdravilo ali kombinacija zdravil v eni steklenički.
2. Kirurško zdravljenje – filtracijska operacija glavkoma
   Pri odpornih in težkih primerih, ki se ne odzovejo na konzervativno zdravljenje.
3. SLT – najvarnejši pristop k zdravljenju glavkoma odprtega zakotja
   Selektivna laserska trabekuloplastika (SLT) je najnovejši pristop za neinvazivno zdravljenje glavkoma odprtega zakotja (zakotje, kjer je drenažni sistem za odtekanje očesne vodice odprt) na svetu.

Zdravljenje se predpiše, ko antiglavkomska terapija z zdravili ne zniža intraokularnega tlaka na želene vrednosti ali povzroči resne stranske učinke, uporablja pa se lahko kot začetno zdravljenje.

Lasersko zdravljenje glavkoma zaprtega zakotja – laserska periferna iridotomija

Laserska periferna iridotomija (LPI) je postopek, s katerim se selektivno naredi mikroskopska odprtina v šarenici blizu njene osnove. Postopek se izvaja s pomočjo laserja Nd:Yag, ki se uporablja za neinvazivno zdravljenje glavkoma zaprtega zakotja. Postopek je mogoče ponoviti večkrat.

Kakšna je napoved?

Glavkom ni ozdravljiv, vendar ga je mogoče nadzorovati. Pacienti z glavkomom morajo hoditi na redne oftalmološke preglede, ker sta preprečevanje in spremljanje ključnega pomena pri ohranjanju vida. Nezdravljeni glavkom privede do trajne izgube vida v nekaj letih.

V kliniki Optical Express izvajamo OCT-preglede in lahko odkrijemo makularno degeneracijo, diabetično retinopatijo, glavkom in druge bolezni mrežnice in vidnega živca. Pokličite nas na 01 5625 450. Na voljo smo vam.

Avtorica: Mirna Belovari, dr.med., spec. oftalmologije, FEBO
Poliklinika Optical Express Zagreb

Čeprav ga imenujejo »tihi ubijalec vida« in je drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu, je s pravilno terapijo in stalnim zdravljenjem glavkom mogoče imeti pod nadzorom ter ni treba, da popolnoma uniči vid pacienta. 

Glavkom je lahko dedna genetska bolezen, ki jo povzročijo druga telesna obolenja (recimo sladkorna bolezen). Najpogosteje se pojavlja po 40. letu, ko se preventivno merjenje očesnega tlaka priporoča najmanj na vsaka tri leta. Omeniti je treba, da so ženske bolj nagnjene h glavkomu kot moški. Čeprav se ga povezuje s povišanim očesnim tlakom, je glavkom skupek številnih simptomov, eden od njih pa je očesni tlak, če je višji od 20 mmHg (milimetrov živega srebra).

Dodatni simptomi, ki povzročajo glavkom, so centralna ekskavacija ali poglobitev papile očesnega živca in nepravilni izpadi v vidnem polju. Glavkom je v večini primerov neboleč (redko pride do nespecifičnega glavobola, ki nastane zaradi neizostrene slike) in vključuje trajne in skoraj neopazne poškodbe, zato ga je toliko težje odkriti. Glavna značilnost glavkoma je zoževanje vidnega polja, katerega značilnost je centralna ostrina vida. Težava, ki je vzrok za nastanek glavkoma, je nezmožnost regeneracije snopa živčnih celic, ki sestavljajo očesni živec. Glavkom zdravimo s kapljicami za oči, zdravili, ki se jemljejo oralno (pogosto imajo tudi stranske učinke), zdravi pa se lahko tudi operativno – z laserjem ali kirurškim posegom.
Čeprav glavkom ni popolnoma ozdravljiv in lahko privede do trajne izgube vida, je z discipliniranim zdravljenjem mogoče zaustaviti njegovo napredovanje in ohraniti vid.

Morda bi vas zanimalo:
Uveitis – vzroki, simptomi in zdravljenje
Očesni tumorji – kaj morate vedeti?
Očesna kap: stanji CRAO in BRVO ter ostale okluzije arterij
Otečene veke – vzroki in zdravljenje

Objava Kaj je glavkom? Spoznajte vzroke, simptome in načine zdravljenja pojavila se prvi puta na Dioptrija.si.

Kaj je celovit očesni pregled?

Celovit očesni pregled je neboleč postopek, s katerim strokovnjaki s področja zdravja oči pregledajo vaše oči, da bi odkrili morebitne težave z vidom in vidne bolezni, od katerih številne nimajo nobenih očitnih zgodnjih znakov. Celovit očesni pregled vam lahko pomaga zaščiti in ohraniti kar najboljši možen vid.

Katere so najpogostejše težave z očmi?

Med najpogostejše težave, povezane z vidom, spadajo refrakcijske napake. Te vključuje miopijo (kratkovidnost), hiperopijo (daljnovidnost), astigmatizem in prezbiopijo.

Katera stanja in bolezni oči so povezana s starostjo?

S staranjem se tveganje za razvoj bolezni in stanj, povezanih s starostjo, povečuje. To vključuje: makularno degeneracijo, povezano s starostjo, sivo mreno, diabetično retinopatijo, glavkom, slab vid in sindrom suhega očesa.

Vir: National Eye Institute (NEI)

Preberite naslednje:
Kaj je astigmatizem, kako ga odkrijemo in zdravimo?
10 nasvetov za zaščito vida
Korenček? Ne, za vaše oči je odlično grozdje!
Kaj je glavkom? Spoznajte vzroke, simptome in načine zdravljenja
Kako so oči povezane z našo hrbtenico?
Siva mrena (katarakta) – kdaj je najboljši čas za operacijo?
Očesna stanja, ki jih morate spremljati po 40. letu

Objava Očesni pregled – kaj pričakovati? pojavila se prvi puta na Dioptrija.si.

Če se sprašujete, ali je nastopil čas za očesni pregled, odgovorite na naslednjih deset vprašanj.

Kdaj je čas za očesni pregled? – Odgovorite na teh deset vprašanj z DA ali NE.

Nasvet: odgovore si zapisujte na papir ali v mobitel.

1. Ali vsak dan delate z računalnikom?
2. Ali večino časa preživite v zaprtih prostorih z umetno svetlobo?
3. Ali vsak dan gledate televizijo več kot dve uri?
4. Ali nosite kontaktne leče?
5. Ali veliko časa preživite v zadušljivih prostorih?
6. Ali ste na delovnem mestu izpostavljeni prahu?
7. Ali ste starejši od 50 let?
8. Ali imate včasih občutek, da so vaše oči suhe?
9. Ali se vam včasih zdi, da imate v očesu tujek?
10. Ali ste pogosto izpostavljeni prepihu?

Preberite: Preverite svoj vid doma

Če ste na eno ali več vprašanj odgovorili pritrdilno, je čas, da svojim očem namenite več pozornosti. Naročite se na oftalmološki pregled in odkrijte, kakšno je stanje vaših oči.

Na pregledu je mogoče odkriti stanja, kot so:

• mrena ali katarakta,
• očesni tumor,
• glavkom,
• visok očesni tlak.

Preberite naslednje:

Kako odpraviti kratkovidnost, daljnovidnost in astigmatizem?

Objava Kdaj je čas za očesni pregled? Ugotovite! pojavila se prvi puta na Dioptrija.si.

Kaj je skiaskopija?

Skiaskopija (retinoskopija) je metoda, s katero se določi refrakcijska napaka očesa – astigmatizem, daljnovidnost ali kratkovidnost.

Kaj lahko pričakujete?

Zdravnik vam bo v vsako oko kanil majhen odmerek kapljic za oči. Običajno traja od 20 do 30 minut, da se zenici povsem odpreta. Oči svetlejših barv (kot so modre, zelene, lešnikove) se širijo hitreje kot rjave.

Ko so zenice razširjene, je vid zamegljen. Težko se boste osredotočili na bližnje predmete. Prav tako boste zaznali preobčutljivost za svetlobo. Če bodo vaše zenice zaradi pregleda ali določenega posega razširjene, vzemite s sabo sončna očala. Po odhodu iz ordinacije vam bodo pomagale pri bleščanju in občutljivosti za sonce.

Učinek takšnih kapljic za oči traja nekaj ur. Kako močno in kako dolgo bo vaš vid zamegljen, je odvisno od vrste kapljic za oči in odziva vaših oči nanje. Po takšnem postopku vam odsvetujemo vožnjo. Poskrbite, da boste po pregledu imeli dogovorjen prevoz.

Če imate pred ali po pregledu ali postopku za razširitev zenic kakršno koli vprašanje, se posvetujte s svojim zdravnikom. Vprašanje pa lahko zastavite tudi nam. Naš strokovnjak s poliklinike Optical Express dr. Dean Šarič vam bo v kratkem času odgovoril na vsako vprašanje.

Cena skiaskopije na Polikliniki Optical Express znaša 150 kun. Na skiaskopijo boste v bolnišnici čakali od meseca dni do tri mesece, včasih celo dlje.

Pregled z razširjenimi zenicami – zakaj je tako pomemben?

Razširitev zenic med očesnim pregledom je zelo pomembna pri odkrivanju stanja optičnega živca in mrežnice ter je ključnega pomena za preprečevanje in zdravljenje očesnih stanj, ki bi lahko privedla do izgube vida.

Oko je čudovit organ in hkrati edino mesto v človeškem telesu, kjer lahko zdravnik neposredno vidi del centralnega živčnega sistema – optični živec. Pregled tega živca je zelo pomemben za celovit pregled oči.

Oba pregleda, z razširitvijo zenic in brez nje, oftalmologu zagotovita pomembne informacije. Oglejmo si najprej, kako je videti pregled brez razširitve zenic.

Pregled brez razširitve zenic

Ena od prvih stvari pri celovitem pregledu oči je testiranje vida in merjenje dioptrije za očala, pri čemer morajo zenice ostati v stanju, v kakršnem so običajno.

Zdravnik prav tako preveri stanje odzivanja zenic na svetlobo pred razširitvijo. To je pomembno za ugotavljanje, ali vidne poti pri obeh očesih delujejo normalno.

Obstaja tudi pregled, ki se imenuje gonioskopija. Gonioskopija je pregled, ki zdravniku omogoča pregled iridokornealnega kota (kota med roženico in šarenico) očesa, pri katerem skupaj z biomikroskopom uporabi indirektne roženične leče (gonioleče).

Ta pregled je pomemben pri diagnosticiranju in spremljanju raznih stanj oči, povezanih predvsem z glavkomom.

Pregled z razširjenimi zenicami – skiaskopija

Če zenica ni dovolj razširjena, je pogled v notranjost očesa omejen. Ko je zenica majhna, lahko zdravnik vidi optični živec in makulo, vendar ne povsem.

Da bi lahko zdravnik videl celo mrežnico, mora biti zenica razširjena. To se običajno doseže z uporabo kapljic za oči. Za popolno razširitev zenic je običajno potrebnih od 15 do 30 minut, odvisno od pacientovega odzivanja na zdravilo. Povrnitev v normalno stanje traja od štiri do šest ur.

Ko so zenice razširjene, je občutljivost za svetlobo večja, ker je zenica večja in skoznjo prehaja več svetlobe. S sabo vzemite sončna očala. Tudi moten vid ni neobičajna posledica, posebej če poskusite brati.

Nekateri pacienti občutijo tudi spremembe v vekah. Če gre za vaš prvi pregled z razširjenimi zenicami ali pa že veste, da takšen pregled preveč vpliva na vaš vid, da bi lahko vozili, prosite nekoga, da vas pospremi na pregled in vas po njem odpelje domov.

Čeprav so v preteklosti obstajale tudi kapljice, ki so širino zenic zmanjšale, pa te zdaj niso več na voljo, zato boste morali počakati od štiri do šest ur, da bo učinek kapljic prenehal.

Katera stanja se običajno diagnosticirajo z razširjenimi zenicami – skiaskopijo?

Glavkom

Optični živec je mogoče videti tudi brez razširitve zenic, vendar je za optimalen pregled treba zenice razširiti. To je zelo pomembno pri diagnosticiranju glavkoma in ostalih bolezni očesnega živca.

Makularna degeneracija

Dve zelo pogosti bolezni mrežnice, diabetična retinopatija in starostna makularna degeneracija, se diagnosticirata in spremljata s pregledom mrežnice z razširjenimi zenicami.

Ostala stanja

Poleg makularne degeneracije in glavkoma obstajajo še številna druga stanja, ki zahtevajo razširitev zenic pri pregledu.

Preberite naslednje:
Je dobro, da otroci nosijo kontaktne leče?
Kaj so aberacije višjega reda v laserski korekciji vida?
Kaj narediti, ko se kontaktna leča zagozdi v očesu?
Daltonizem – motnja prepoznavanja barv
Računalnik, manjši od zrnca soli, v boju proti glavkomu
Anksioznost in težave z vidom
Bolezni oči so povezane s težavami s spominom
Imate suhe oči? Preverite, ali gre za disfunkcijo meibomovih žlez!
Siva mrena (katarakta) – kdaj je najboljši čas za operacijo?
Kako prepoznati povišan očesni tlak?

Objava Kaj je skiaskopija – določanje dioptrije s pomočjo razširitve zenic pojavila se prvi puta na Dioptrija.si.

Bono že 20 let nosi sončna očala ne glede na to, ali je v zaprtem ali odprtem prostoru, in prav zato so ta postala njegov prepoznavni znak. Bono je javno priznal, da jih vedno nosi zaradi težav, ki mu jih povzroča glavkom. Osebe z glavkomom so namreč še posebej občutljive za svetlobo.

»Zdravim se in imam bolezen pod nadzorom. Prepričan sem, da bo z mojim vidom vse v redu,« je povedal Bono med gostovanjem v neki oddaji.

Glavkom se lahko razvije pri komur koli od nas

Bono ni edini, ki ima to bolezen. Glavkom je poleg sive mrene eden najpogostejših vzrokov slepote na svetu. Zelo pomembno je poznati njegove simptome in se redno udeleževati oftalmoloških pregledov pri strokovnjakih.

Večjo možnost za razvoj glavkoma imate, če:

• ste starejši od 40 let;
• imate sladkorno bolezen;
• jemljete kortikosteroide;
• je kdo v vaši družini že imel glavkom;
• imate poškodovano oko ali očesni tumor.

 Štiri stvari, ki se jih lahko o glavkomu naučite od Bona

• Če imate glavkom, to ne pomeni, da boste oslepeli.

Bonova zgodba je pravi primer, kako lahko osebe, ki imajo glavkom, ohranijo vid in živijo normalno, če stanje odkrijejo v zgodnji fazi.

• Zdravljenje glavkoma pomaga

Čeprav glavkoma ni mogoče pozdraviti, ga je mogoče ohraniti pod nadzorom. Osebe z glavkomom se morajo udeleževati rednih oftalmoloških pregledov, saj je spremljanje bolezni ključnega pomena za ohranitev vida.

Preberite: Računalnik, manjši od zrnca soli, v boju proti glavkomu

• Prej ko ga odkrijete, boljše je!

Čeprav Bono ni razkril podrobnosti o svojem zdravljenju, je priznal, da ima glavkom več kot 20 let, kar pomeni, da ga je odkril v zgodnji fazi. Slepoto, ki je posledica glavkoma, je mogoče preprečiti, če se stanje odkrije v zgodnji fazi razvoja.

• Glavkom pogosto nima vidnih simptomov

Na začetku razvoja glavkoma simptomov skorajda ni, zato strokovnjaki opozarjajo, da so preventivni oftalmološki pregledi zelo pomembni. Starejši ko ste, pomembnejše se je udeleževati pregledov in spremljati stanje svojih oči.

Z rednimi oftalmološkimi pregledi je glavkom mogoče odkriti v zgodnji fazi in tako preprečiti njegov nadaljnji razvoj. Vzemi si pet minut in se naročite na pregled, saj vam lahko en pregled reši življenje.

Morda bi vas zanimalo:

Kaj je glavkom? Spoznajte vzroke, simptome in načine zdravljenja

Objava Bono Vox: glavkom imam že 20 let pojavila se prvi puta na Dioptrija.si.